O nevladnem sektorju

NEVLADNE ORGANIZACIJE (NVO)


Nevladno organizacijo lahko z malo interesa ustanovi vsak izmed nas. V Sloveniji poznamo tri oblike nevladnih organizacij med katerimi prevladujejo društva, ustanove in zasebni zavodi. Nevladne organizacije tvorijo nevladni sektor, ki ga nekateri imenujejo tretji sektor ali civilna družba…

Nevladna organizacija je organizacija, ki ni del vladajoče politike in je ni ustanovila država. Običajno je neodvisna od vlade, financira pa se s prostovoljnimi prispevki in različnimi projekti.

Nevladne organizacije niso ustanovljene z namenom ustvarjanja dobička ampak morajo dobiček usmeriti v svoje poslanstvo. Nevladne organizacije so ustanovljene za ukvarjanje z ukvarjanjem na različnih področjih, kot so kultura, šport, socialno varstvo, varstvo invalidov, varstvo potrošnikov, varstvo pred nesrečami, razvoj turizma, varstvo človekovih pravic in drugo. Vsaka nevladna organizacija ima svoj namen, glede na to, za kaj je ustanovljena, zato ne moremo govoriti o skupnih namenih vseh nevladnih organizacij. Pri nevladnih organizacijah je potrebno ločevati ali deluje v interesu članov ali v javnem interesu (če organizacija deluje v javnem interesu to pomeni, da dejavnosti segajo širše kot samo za člane).


ZNAČILNOSTI NVO:

 

  • če NVO pri svojem delu ustvarijo dobiček, ga ne smejo deliti med člane ampak ga morajo nameniti za razvoj ali opravljanje osnovne dejavnosti,
  • članstvo v NVO običajno vključuje prostovoljno delo,
  • NVO niso fokusirane na opravljanje ene same dejavnosti ampak lahko hkrati delujejo na več različnih področjih,
  • hitra odvisnost na družbene potrebe zaradi neodvisnosti od države.

VRSTA IN ŠTEVILO NVO V SAVINJSKI REGIJI PO OBČINAH

 

(Vir: AJPES, april 2016)

OBČINA

DRUŠTVA

ZAVODI

USTANOVE

Braslovče

65

3

0

Celje

660

20

2

Dobje

14

2

0

Dobrna

22

3

0

Gornji Grad

31

0

0

Kozje

41

5

0

Laško

160

6

0

Ljubno

38

4

0

Luče

24

0

0

Mozirje

72

6

2

Nazarje

32

2

1

Podčetrtek

47

2

1

Polzela

51

3

2

Prebold

53

2

0

Rečica ob Savinji

29

0

1

Rogaška Slatina

111

13

2

Rogatec

40

2

0

Slovenske Konjice

161

14

0

Solčava

19

2

0

Šentjur

235

8

0

Šmarje pri Jelšah

113

5

1

Šmartno ob Paki

31

1

0

Šoštanj

106

4

0

Štore

41

0

0

Tabor

19

1

0

Velenje

337

27

3

Vitanje

20

0

0

Vransko

34

4

0

Vojnik

77

6

0

Zreče

56

4

0

Žalec

274

6

3

SKUPAJ

3013

155

18

Če pogledamo z vidika občin je največ nevladnih organizacij v Mestni občini Celje, in sicer 660, ter 337 v Mestni občini Velenje. Najmanj nevladnih organizacij pa je v občinah Dobje - 14, Solčava - 19 in Tabor - 19, kar je povsem razumljivo glede na veliko število prebivalcev v prvih dveh in majhno število prebivalcev v slednjih.


STATISTIČNI PODATKI V SAVINJSKI REGIJI

 

Savinjska regija je ena izmed dvanajstih statističnih regij v Sloveniji, ki meji na Koroško, Podravsko, Spodnje-posavsko in Osrednje slovensko regijo. Poleg vseh območnih regij pa  meji tudi na Republiko Avstrijo na severozahodu in Hrvaško na jugovzhodu.

 

Savinjska regija obsega 33 občin (od tega sta 2 Mestni občini), meri 2.384km2 in ima 260.093 prebivalcev. Povprečna gostota prebivalstva v Savinjski regiji je 109 prebivalcev na km2, vendar pa je ta znotraj regije zelo raznolika, saj ima do 5 prebivalcev na km2 v občini Solčava in do 514 prebivalcev na km2 v Mestni občini Celje.

Savinjska regija se lahko pohvali, da je njeno območje pretežno poraslo z gozdovi. Posebej pa izstopa redko poseljen in turistično privlačen svet Zgornje Savinjske doline in tudi del Kamniško Savinjskih Alp. Gospodarstvo je najbolj razvito v Spodnji Savinjski dolini (hmeljarstvo), na Kozjanskem (vinogradništvo) in Velenjska Kotlina (nahajališče lignita).


FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ

 

Vir: Strategija razvoja nevladnega sektorja v Savinjski regiji (IPAK, 2013)

Kot je razvidno iz grafikona se nevladne organizacije pretežno financirajo s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi  (28 %) ter s sredstvi iz članarin (27 %). Temu sledi podpora občine ali države (19 %), v manjši meri pa financiranje priteka iz prihodkov opravljanja javne službe ter tudi iz denarja, ki so ga organizacije pridobile na razpisih.

 


TEŽAVE PRI DELOVANJU NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SAVINJSKI REGIJI

 

 

VIR: Strategija razvoja nevladnega sektorja v Savinjski regiji (IPAK, 2013)

 

Financiranje oz. pomanjkanje sredstev je najpogostejša težava, s katero se nevladne organizacije srečujejo pri svojem delovanju. Tej pa sledijo premalo informacij za učinkovito delovanje, pomanjkanje ustreznih podpornih servisov za NVO in neustrezne politike države do NVO. Med najmanj pogostimi težavami s katerimi se nevladne organizacije srečujejo pa so kadri, nizka motiviranost članov ter pomanjkanje aktivnosti in ustvarjalnosti pri vodenju in upravljanju organizacije.