Novice

Njegov sloves, da v hribe popelje marsikoga in da z njim ni šale, ker vsakomur brez dlake na jeziku pove, kar mu gre, seže na vrh vsake slovenske gore. Pa tudi prek meja. Jurček Nowakk, vztrajni prostovoljec Planinske zveze Slovenije (PZS), je potrpežljiv in ve, da stvari zahtevajo svoj čas. Že od leta 1996 se je trudil, da bi imela PZS odbor za invalide in ljudi s posebnimi potrebami. Leta 2015 jim je uspelo. Danes po zaslugi široko inkluzivnega odbora inPlaninec in projektov Gluhi strežejo v planinskih kočah, GOGO gibalno ovirani gore osvajajo in Odločen korak v gore popeljejo slepe in slabovidne. Tako še marsikdo dobi priložnost, da se ga dotakne in ga spremeni moč gora. Njihovo delo pa je občudovano in zelo prepoznano tudi v mednarodnem prostoru.

»Prigod je za eno debelo buklo. Mogoče se jo kdaj spravim napisati,« domišljijo spodbudi Jurček Nowakk. »Poleg naštetih imamo še skupino paraplezalcev. V gore hodimo z nevrorazličnimi ljudmi, skupina Dolgotrajno bolni pa združuje ljudi, ki so preboleli raka, okrevajo po kapeh, so delovni invalidi …«

Osnova je po Jurčkovih besedah vedno inkluzija. »InPlaninci smo vsi. Ne govorimo o kategorijah. Imamo tudi inkluzijski pohod Skupaj v hribe. Letno izvedemo čez trideset pohodov, letos jih imamo v planu čez šestdeset.«

Jurček, ki rad nosi majico 100-% prostovoljec, prostovoljstvu nameni veliko svojega časa. Sicer eno tretjino časa dela kot planinski vodnik, eno tretjino dela z invalidi, še eno tretjino pa se ukvarja s pravnimi okvirji, zakoni in statuti. Tako je sodeloval pri pripravi Zakona o prostovoljstvu, Zakona o društvih in še mnogih drugih zakonih, statutih, pravilnikih, tako na nacionalni kot na lokalnih ravneh. Tudi pri pravnih stvareh je pomembna velika mera vztrajnosti, pomembno pa se mu zdi, da je zraven, saj le tako lahko kaj spremeni.

Spremembe, ki so nazadnje vodile do odbora inPlaninec, so se zanj začele že leta 1981, ko je v Bavščici končal tečaj za mladinskega planinskega vodnika. Takrat so do njih prišli iz internata slepih in gluhih ter jih prosili, če bi jih peljali v gore. »Trije smo se javili in jaz sem s tem nadaljeval.«

Celoten članek si lahko preberete na tej povezavi.

Vir: Dnevnik.si