Priča smo vse intenzivnejšim učinkom podnebnih sprememb, trendi pa kažejo na nadaljnje stopnjevanje vročinskih valov, poplav in neurij, suš, požarov v naravi in pomanjkanja vode. Te nevarnosti različno vplivajo na regije, gospodarske sektorje in družbene skupine. Vsaka država bo morala razviti svoje strategije prilagajanja in povečevanja odpornosti na podnebne spremembe glede na lastne okoliščine.
Evropska okoljska agencija je že leta 2021 ocenila pričakovane nevarnosti, v Sloveniji pa so bile lani pripravljene sektorske ocene ranljivosti. Ni univerzalnega recepta za prilagajanje, ki bi ga uporabili za vsa območja, razen enega – obnova narave ima največji potencial povečanja odpornosti narave in družbe. Zmanjšuje pogostost poplav in tveganja za požare v naravi ter povečuje odpornost mest in ekosistemov na vročino in sušo.
Namen posveta je spodbuditi razpravo o tem, koliko se kot družba zavedamo in pripravljamo na naraščajoče naravne nesreče, in s tem prispevati k pripravi čim boljše nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam.
Odličen odzivni sistem, ki ga imamo, je bil vzpostavljen za obravnavo naravnih nesreč kot redkih izrednih dogodkov. Vprašanje pa je, koliko so sistemi civilne zaščite, državne in humanitarne pomoči ter solidarnost ljudi pripravljeni na vedno večjo pogostost teh dogodkov. Pomembno je, koliko smo se kot družba že začeli prilagajati novim razmeram in kako razumemo pomen krepitve varstva in obnove narave za večanje odpornosti, pri čemer bomo z udeleženci iskali tudi navdihujoče dobre prakse na lokalni ravni.
Nagovorili nas bodo domači in tuji strokovnjaki, med drugim Jenny Tröltzsch, koordinatorka podnebnega prilagajanja na Ekološkem inštitutu v Berlinu.
Prvi del posveta bo namenjen obnovi narave kot naši največji zaveznici ter koristim obnove za podnebno odpornost in reševanje splošne ekološke krize, katere del so podnebne spremembe.
Drugi del bo posvečen podnebnemu prilagajanju. Seznanili se bomo s podnebnimi tveganji iz sektorskih ocen ranljivosti in z izkušnjami pri uvajanju na naravi temelječih rešitev (ki so obvezni del strategij prilagajanja) v tujini.
V tretjem delu bo sledil pogovor z nosilci ključnih sistemov, ki se bodo predvidoma vse bolj izčrpavali (civilna zaščita, državna finančna pomoč, humanitarna pomoč, pridelava hrane), o učinkovitem bodočem upravljanju teh sistemov, pripravljenosti občin ter institucionalni skrbi za prihodnje generacije (z ozirom na Strategijo Evropske komisije za medgeneracijsko pravičnost).
Udeležba je posebej priporočena odločevalcem na nacionalni in lokalni ravni, raziskovalcem, predstavnikom civilnodružbenih organizacij in medijev ter vsem, ki delujete na področju varstva narave in okolja, podnebnega prilagajanja, prostorskega načrtovanja, kmetijstva, zaščite in reševanja, regionalnega razvoja ter humanitarnih dejavnosti.
Udeležba je brezplačna, na voljo bo tudi podnebju prijazen prigrizek.
Dodatne informacije: martina@planbzaslovenijo.si.
Vir: Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj