Novice

Dostop do informacij javnega značaja

08.10.2025
Dostop do informacij javnega značaja

Dostop do informacij javnega značaja predstavlja enega izmed temeljnih stebrov transparentnosti delovanja javnega sektorja in odgovornega upravljanja z javnimi sredstvi. Gre za pravico, ki posameznikom in organizacijam omogoča vpogled v delo državnih organov ter drugih subjektov javnega prava, s čimer se krepi zaupanje v institucije in omogoča večja participacija javnosti pri oblikovanju politik in nadzoru nad oblastjo. Članek celovito povzema pravni okvir, postopke, omejitve in možnosti ponovne uporabe informacij javnega značaja ter izpostavlja vlogo informacijskega pooblaščenca pri varstvu te ustavne pravice.

 

Kazalo:

  1. Pravica do obveščenosti
  2. Kaj je informacija javnega značaja?
  3. Omejitev dostopa do informacije javnega značaja oz. kaj ni informacija javnega značaja?
  4. Prosilci za informacije javnega značaja
  5. Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja
  6. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja
  7. Obravnava zahteve
  8. Nadzor nad informacijami javnega značaja
  9. Podatki, ki morajo biti dosegljivi na svetovnem spletu
  10. Informacije javnega značaja se lahko ponovno uporabijo

 

Pravica do obveščenosti

Dostop do informacij javnega značaja je ustavno utemeljena pravica, Ustava Republike Slovenije jo opredeljuje v svojem 39. členu. To pravico je mogoče uresničevati skladno z določili Zakona o informacijah javnega značaja (ZDIJZ).

 

Pravico priznava tudi Splošna deklaracija o človekovih pravicah Združenih narodov v 19. členu ter 11. člen Listine EU o temeljnih pravicah.

 

Slovenija je z Zakonom o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov prav tako ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki predstavlja prvi zavezujoči mednarodni akt, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi.

 

Kaj je informacija javnega značaja?

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira z delovnega področja organa oz. zavezanca in se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

 

Omejitev dostopa do informacije javnega značaja oz. kaj ni informacija javnega značaja?

Dostop do informacije javnega značaja ni brez omejitev, zakon navaja dvanajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo. Primere najdemo v 6. členu zakona in sicer, informacije javnega značaja niso:

  • tajni podatki,
  • poslovna skrivnost,
  • osebni podatki,
  • podatki, ki pomenijo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah,
  • podatki, ki pomenijo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti,
  • podatki, ki bi škodovali izvedbi kazenskega ali prekrškovnega postopka,
  • podatki, ki bi škodovali izvedbi upravnega postopka,
  • podatki, ki bi škodovali izvedbi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka,
  • podatki iz dokumenta, ki je v postopku izdelave,
  • podatki o naravni oz. kulturni vrednoti z namenom varovanja le-te,
  • podatki iz dokumenta o notranjem delovanju oz. dejavnosti organa,
  • podatki, ki so opredeljeni kot varovani podatki pristojnega nacionalnega organa v skladu z zakonom, ki ureja informacijsko varnost.

 

Ne glede na to, pa se dostop do zahtevane informacije lahko dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

 

Prosilci za informacije javnega značaja

Pravica dostopati do informacij javnega značaja je neodvisna od pravnega statusa prosilca in je enaka za vse. To v praksi pomeni, da lahko informacije javnega značaja zahteva vsaka pravna ali fizična oseba, pri čemer ni pomembno ali ste državljan, tujec z dovoljenjem za prebivanje ali imate morda kakšen drug pravni status. Prav tako lahko informacije zahteva vsaka pravna oseba, torej neodvisno od sedeža, dejstva ali gre za društvo, delniško družbo, banko ipd.

 

Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja

Informacije javnega značaja morajo posredovati državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Vse te osebe javnega prava imajo v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja enotno poimenovanje, tj. organi. Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja so tudi poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Organi, ki so po ZDIJZ zavezani posredovati informacije javnega značaja so navedeni v Registru zavezancev, ki se nahaja na spletnih straneh AJPES.

 

Za organe zakon določa, da je informacija javnega značaja vsak dokument, s katerim ta razpolaga – to velja tako za tiste dokumente, ki jih je organ izdelal sam, kot tiste, ki so nastali v sodelovanju z drugim organom ali jih je pridobil od drugih oseb.

 

Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki so določene z zakonom (informacije o porabi javnih sredstev (o vrsti posla, pogodbenem partnerju, vrednosti pogodbe in trajanju posla), o opravljanju javne funkcije in delovnem razmerju javnega uslužbenca ter podatki, vezani na varstvo okolja – o emisijah, odpadkih, nevarnih snoveh in podobno.

 

Zavezanci, ki spadajo v obe skupini morajo posredovati obe vrsti informacij javnega značaja..

 

Zahteva za dostop do informacij javnega značaja

Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja lahko vložijo tako pravne kot fizične osebe, pri tem pa jim ni treba navajati razloga.

 

Informacije javnega značaja se lahko zahtevajo od:

  • državnih organov,
  • organov lokalnih skupnosti,
  • javnih agencij,
  • javnih skladov,
  • nosilcev javnih pooblastil,
  • izvajalcev javnih služb,
  • gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije,
  • samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava.

 

Informacije javnega značaja se lahko zahtevajo po telefonu, elektronski pošti ali pisno pri zavezancu.

 

Pisna zahteva mora vsebovati zakonsko predpisane informacije oziroma sestavine:

  • organ,
  • osebno ime ali ime pravne osebe,
  • navedba o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu,
  • naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca,
  • opredelitev informacije, ki jo želi pridobiti,
  • način, na katerega se želi z informacijo seznaniti.

 

ZDIJZ sicer ne izključuje neformalne oblike za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Razlika med formalno in neformalno obliko je, da v primeru neformalne (npr. ustno) prosilec po zakonu nima zagotovljenega pravnega varstva.

 

Nasvet 1:
V zahtevi ne navajajte: argumentov ali pojasnil, ki podpirajo vaše delovanje; izjav, ki bi lahko škodile ugledu ali užalile druge; ne iščite pojasnil, izjav, razlag, potrditev ali zanikanja obtožb.

 

Nasvet 2:
Preden podate zahtevek, preverite spletno stran zavezanca. Morda je informacija že javno dostopna.

 

Obravnava zahteve

Organ mora o zahtevi odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni, pri tem pa lahko zahtevi:

  • ugodi ali
  • jo deloma ali
  • v celoti zavrne.

 

V primeru nepopolne zahteve organ prosilca ne sme zavrniti, ampak ga mora pozvati k dopolnitvi zahteve.

 

Če organ zahtevane informacije nima, to ni razlog za zavrnitev zahteve, saj mora organ v teh primerih “nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.”

 

Če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa do informacije javnega značaja ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko 20 dnevni rok podaljša za največ 30 delovnih dni. Odločitev o tem sprejme predstojnik organa ali za to določena uradna oseba.

 

Če zavezanec zahtevo delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno poročilo. Na zavrnitev se prosilci lahko pritožijo, a le, če so vlogo za dostop do informacij oddali pisno.

 

Najpogosteje organi zahtevo zavrnejo v primeru, ko gre za posredovanje informacij javnega značaja, ki vsebujejo osebne podatke, poslovne skrivnosti in v primerih, ko gre npr. za osnutke notranjih dokumentov.

 

Nadzor nad informacijami javnega značaja

Nadzor nad izvajanjem Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, je v pristojnosti informacijskega pooblaščenca. Informacijski pooblaščenec je v okviru pritožbenega postopka pristojen, če:

  • organ v 20 delovnih dneh ne odgovori na vašo zahtevo,
  • organ zavrne dostop do informacije z odločbo,
  • organ zavrne ponovno uporabo informacij,
  • ste medij in vam organ v sedmih delovnih dneh ne odgovori na vprašanje,
  • ste medij in prejmete zavrnilni odgovor na vprašanje.

 

Informacijski pooblaščenec tako lahko deluje kot pritožbeni, inšpekcijski in prekrškovni organ, odvisno od vrste in narave zadeve, med katere spadajo kršitve pravice do dostopa ali ponovne uporabe informacij javnega značaja.

 

Podatki, ki morajo biti dosegljivi na svetovnem spletu

Vsak organ mora na spletu brezplačno objaviti: prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, programe, strategije, stališča, mnenja, študije in druge podobne dokumente, predloge predpisov, programov, strategij in druge podobne dokumente, vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi o javnih naročilih, podatke o upravnih storitvah in druge informacije javnega značaja.

 

Pravni subjekti pod prevladujočim vplivom javnega prava pa so zavezani na svojih spletnih straneh objavljati podatke o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter osnovne podatke iz donatorskih, svetovalnih, sponzorskih in avtorskih pogodb.

 

Uprava za javna plačila (UJP) redno objavlja na svetovnem spletu informacije o plačilnih transakcijah pretežnega dela dosedanjih zavezancev in določenega dela novih zavezancev – javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij ter podjetij v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, občin ali drugih oseb javnega prava.

 

Na spletni strani SDH Slovenski državni holding d.d. pa so objavljeni podatki Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) o slabih kreditih pravnih oseb, ki jih je DUTB prevzela, in sicer o posojilodajalcu in posojilojemalcu, višini posojila, o tem, kdo je posojilo odobril in kako je zavarovano. Povezava: SDH – DUTB arhiv – katalog informacij javnega značaja.

 

Informacije javnega značaja se lahko ponovno uporabijo

 

Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge. Uporaba takih dokumentov za druge namene, torej ne za prvotni namen v okviru javne naloge, pomeni ponovno uporabo. Vsak prosilec pridobi pod enakimi pogoji pravico do ponovne uporabe informacij v primeru, ko gre za prosto dostopne informacije, v pridobitne in nepridobitne namene.

 

Za ponovno uporabo podatkov organ ne sme zaračunati cene, lahko pa zaračuna povračilo mejnih stroškov.

 

Izjema glede možnosti zaračunavanja za ponovno uporabo podatkov iz določenih registrov (na podlagi 34.a člena ZDIJZ, 6. odstavek) velja za AJPES, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana, v obdobju od 24. 4. 2024 do 24. 4. 2026 (upravna odločba MJU št. 090-45/2024/3 z dne 23. 4. 2024).

 

Vsebino povzela: Maja Šedivy, Zavod PIP za Regionalno stičišče Korociv

Vir grafike: Pixabay

 

Viri: