Novice

Aleš Fister se pogovarja počasi in brez zaletavosti. Tako kot ekološko kmetovanje, ki mora biti čim bolj skladno z naravo. Na silo in na hitro ni mogoče doseči nič. Traja vsaj deset let, da prideš do zaključkov, kako delovati. Čeprav že pregovorno velja, da je »kmečki kruh trd«, je mlademu ekološkemu kmetu s kmetije Porta v veselje, ko jim uspe pridelati visoko kakovosten pridelek z manj truda. Aleš je tudi podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki zagovarja interese kmetov napram zakonodajalcem in pomaga pri promociji, prodaji ter dostopu do znanja.

Aleš Fister je sicer študiral arhitekturo, a je že med študijskim delom v pisarni ugotovil, da to ne bo zanj. Glede na to, da so imeli starši ekološko kmetijo, je odločitev o prevzemu prišla naravno. Sprva je bila njegova glavna motivacija navdušenje nad permakulturo. Čeprav kmetuje že približno trinajst let, se še vedno ves čas uči, kako čim bolj učinkovito pristopiti h kmetovanju, tako iz vidika upravljanja z delovnim časom kot z vidika tehnologije pridelave.

»Ekološka pridelava je veliko bolj zahtevna kot klasična. Ne moreš potresti, pošpricati, pa naj raste. Veliko več znanja potrebuješ o tem, kdaj kaj uporabiti in če sploh, na kakšen način. Moja usmerjenost je kupovati čim manj sredstev izven kmetije. Gnojiva in škropiva je mogoče narediti doma.«

Celoten članek si lahko preberete na tej povezavi.

Vir: Dnevnik.si