Novice

Obrazi nevladnikov: Tomaž Rous, Zrirap so.p., Beltinci – »Bili smo generacija mladih s faksov, brez služb in kapitala, a z ogromno idejami, kaj vse bi lahko naredili v Beltincih«

12.12.2023
Obrazi nevladnikov: Tomaž Rous, Zrirap so.p., Beltinci – »Bili smo generacija mladih s faksov, brez služb in kapitala, a z ogromno idejami, kaj vse bi lahko naredili v Beltincih«

»Naš prvi plan je bil ponovno vzpostaviti staro vrtnarijo, ki je v osnovi stara krepko čez sto let. Nekoč je pripadala beltinskim grofom in je pomemben zgodovinski simbol kraja.« Tako Tomaž Rous, soustanovitelj in projektni vodja Zrirap-a, zbudi romantične predstave o lokaciji »Eko vrt Beltinec« - prvem projektu socialnega podjetja Zrirap, Zavoda za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks so.p., Beltinci. Pri socialnem podjetju so namreč usmerjeni v povezovanje ostankov preteklosti v nove zgodbe. Že od začetka so se namenili obnavljati stare degradirane površine in zgradbe ter z ekološko pridelavo nuditi alternativo konvencionalnemu kmetijstvu in vključevati ranljive skupine ljudi.

 

Nevladniška pot Tomaža Rousa se je začela že v srednji šoli. Najprej je deloval v Društvu iniciative mladih Beltinci. »Naša mladina je v tistem obdobju v središču kraja samoiniciativno zasedla prostore Ambasade Štefana Kovača Marka. Bil je na pol skvot, furali smo eno mini Metelkovo sredi Prekmurja in imeli povsem neformalno strukturo. Organizirali smo številne koncerte, razstave, performanse, družbeno kritične filmske večere, kulturne dogodke z gostujočimi umetniki s celega sveta in še marsikaj.« V »skvotarskem« obdobju med leti 2000 in 2014 je Tomaž pridobil številne izkušnje. Tudi skupnost je prepoznala, da ima vodstvene in organizatorske veščine in tako je za nekaj let prevzel vodenje Mladinskega centra v Gornji Radgoni. Ob začetku leta 2022 se je vrnil v Beltince. »Zelo težko je bilo dopoldne usklajevati delovanje na področju socialnega podjetništva, popoldne in ob vikendih pa imeti še eno redno službo na drugem koncu Pomurja. V Zrirapu sem že od začetka globoko vpet v delovanje. Urejal sem pravno formalne zadeve, finance, pripravljal in vodil projekte, in to seveda s pomočjo moje partnerke, ki je bila tu ves čas zaposlena. Potem sva sčasoma prišla do zaključka, da je za nadaljnje razvijanje naših socialnih programov enostavno neizogibno, da se vrnem in tudi jaz v celoti redno zaposlim znotraj naše organizacije.«

 

Celoten članek si lahko preberete na tej povezavi.